Pon - Pet: 9:00 - 15:00

info@lexibor.si

Sallaumines 2 (Pritličje okrogle hiše)

Dedovanje

DEDOVANJE

Dedno pravo v osnovi ureja prehod premoženja umrlega (zapuščina) na njegove pravne naslednike. Dedovanje je urejeno z Zakonom o dedovanju (http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317 ), ki med drugim ureja splošna načela dednega prava, zakonito dedovanje, oporočno dedovanje, prehod zapuščine na dediče, postopek dedovanja, itd.. Z dednim pravom se skorajda vsaka oseba sreča vsaj enkrat v življenju. Velikokrat je dedno pravo precej občutljivo področje, saj ne malokrat prihaja do sporov med družinskimi člani, predvsem v primerih oporočnega dedovanja (dedovanje po oporoki), zaradi česar se potomci (tisti, ki so izvzeti iz dedovanja ali jim pripada manjši delež) pogosto ne strinjajo.

Dedovanje na podlagi zakona – kadar zapustnik v času svojega življenja ne sestavi oporoke nastopi zakonito dedovanje, na podlagi katerega dedujejo po zapustniku njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi posvojitelji in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Navedene osebe dedujejo po dednih redih, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Dedovanje na podlagi oporoke – kadar zapustnik za čas svojega življenja sestavi oporoko. Z oporoko, za veljavnost katere je nujno potrebno upoštevati in izpolniti določene pogoje iz Zakona o dedovanju, zapustnik izrazi svojo voljo, pri čemer pa je omejen z določenimi omejitvami glede spoštovanja pravic nujnih dedičev.

Nujni dedič – tiste osebe, ki bi v primeru neobstoja oporoke, dedovale na podlagi zakonitega dedovanja, in sicer so to pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Nujni delež – del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati, znaša pa lahko polovico ali tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu nujnemu dediču po zakonitem dednem redu.

Zapuščinska obravnava – poteka po pravilih nepravdnega postopka in se opravi po smrti pokojnika, ki je zapustil premoženje. V kolikor iz podatkov smrtovnice izhaja, da pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil le premično premoženje in pri tem nihče od dedičev ne zahteva izvedbe zapuščinske obravnave, se le-ta ne opravi. Dejansko pa zapuščinska obravnava predstavlja narok, na katerem sodišče obravnava vsa relevantna vprašanja, katera se nanašajo na zapuščino, dediče, velikosti dednih deležev, itd.

Naša pisarna vam nudi vse pravne storitve v zvezi z dednim pravom, in sicer glede pogojev za uvedbo dedovanja, sestavo oporoke, oporočnega ali zakonitega dedovanja, nujnih dedičev, zapuščinske obravnave, volil, itd..