Pon - Pet: 9:00 - 15:00

info@lexibor.si

Sallaumines 2 (Pritličje okrogle hiše)

Državljanstvo Republike Slovenije

Državljanstvo Republike Slovenije

Postopek pridobitve državljanstva Republike Slovenije

Postopek pridobitve slovenskega državljanstva, načine pridobitve, pogoje, itd. ureja Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13, v nadaljevanju ZDRS). V osnovi ZDRS določa, da je možno pridobiti državljanstvo RS na dva načina, in sicer po rodu oz. z rojstvom na območju RS ter s postopkom naturalizacije.

Otroci lahko pridobijo slovensko državljanstvo po načelu krvne zveze, zaradi katerega lahko le-ti pridobijo državljanstvo ob rojstvu, v kolikor je vsaj eden od staršev slovenski državljan. Navedeni postopek se opravi avtomatično, če sta ob rojstvu otroka oba starša slovenska državljana, če je ob rojstvu otroka vsaj en starš slovenski državljan in je otrok hkrati rojen v Republiki Sloveniji ter v primeru, ko je otrok rojen v tujini ter katerega starš je slovenski državljan, drugi pa je neznanega državljanstva ali pa ga sploh nima (apatrid). V zgoraj navedenih primerih, ko je otrok rojen v Republiki Sloveniji se postopek vpisa opravi avtomatično, v primeru rojstva otroka v tujini pa se vpis v register državljanstva ne opravi vedno avtomatično, ampak v določenih primerih zgolj na zahtevo staršev. Državljanstvo RS se lahko pridobi tudi s priglasitvijo in sicer v primeru, ko je otrok rojen v tujini, pri čemer je eden od staršev slovenski državljan, drugi pa tuji državljan ter starši tega otroka priglasijo v slovensko državljanstvo do dopolnjenega 18. leta starosti. V primeru iz prejšnjega stavka, ko je otrok bil rojen v tujini in je že dopolnil polnoletnost, pa lahko ta oseba pridobi slovensko državljanstvo, če do svojega dopolnjenega 36. leta starosti poda izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije.

Drug način pridobitve slovenskega državljanstva pa je naturalizacija, pri čemer ZDRS loči med rednim in izrednim načinom naturalizacije.

Z redno naturalizacijo lahko tujec pridobi slovensko državljanstvo v primeru kumulativnega izpolnjevanja zakonskih pogojev, določenih v 10. členu ZDRS. Ti pogoji od tujca zahtevajo sledeče:

1. da je dopolnila 18 let;
2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;
3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca;
4. da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost;
5. da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni;
6. da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta;
7. da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
8. da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;
9. da ima poravnane davčne obveznosti;
10. da da prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.

V določenih primerih ZDRS omogoča sprejem osebe v državljanstvo Republike Slovenije pod olajševalnimi pogoji (spregled določnih pogojev), kar vse je navedeno 12. členu ZDRS. Do takšnih olajševalnih pogojev pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije so upravičeni:

  • slovenski izseljenci in njihovi potomci do četrtega kolena v ravni vrsti;
  • osebe, ki so izgubile državljanstvo RS na podlagi odpusta ali odreka;
  • osebe, ki so najmanj tri leta poročene s slovenskim državljanom;
  • polnoletne osebe, ki so bile rojene na območju RS;
  • osebe s statusom begunca;
  • osebe, ki so v RS obiskovale in zaključile najmanj visokošolski program.
* za vse zgoraj navedene osebe se poleg navedenih zahtevajo še nekateri dodatni pogoji!

Poleg navedenega postopka redne naturalizacije pa ZDRS v prvem odstavku 13. člena omogoča prosilcem tudi možnost izredne naturalizacije, s katero je omogočena pridobitev slovenskega državljanstva v primerih, ko takšen sprejem osebe v državljanstvo koristi Republiki Sloveniji na določenem področju družbenega življenja (gospodarskem, zdravstvenem, znanstvenem, kulturnem, nacionalnem, itd..). Tudi za takšen postopek veljajo lažji pogoji. Prav tako se v teh primerih lahko ohrani dosedanje državljanstvo prosilca/ke. Eden izmed pogojev pri tem postopku je tudi vsaj enoletno neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji in urejen status tujca.

V izjemnih primerih, pa lahko oseba pridobi slovensko državljanstvo, tudi v primeru, ko ne izpolnjuje pogoja enoletnega bivanja v Republiki Sloveniji ter urejenega statusa tujca. Namreč v kolikor resorno ministrstvo oceni, da je prispevek takšnega prosilca/ke izjemnega pomena za prepoznavnost oz. razvoj Republike Slovenije oz. se zaradi prispevka takšne osebe poveča mednarodna uglednost Republike Slovenije, se izjemoma takšno osebo lahko sprejme v slovensko državljanstvo. Razloge za tovrstno pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi mnenja pristojnega resornega organa (ministrstva) ugotovi Vlada Republike Slovenije.

Slovenskim izseljencem oziroma potomcem do drugega kolena v ravni vrsti in pripadnikom avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpolnjevati pogojev neprekinjenega prebivanja v Sloveniji, zagotovljenih sredstev in poravnanih davčnih obveznosti, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji. Morajo pa vse zgoraj navedene osebe v tem postopku izkazati večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah, ali pa da so bili iz slovenskega državljanstva odpuščeni zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosijo za sprejem v slovensko državljanstvo. Prošnji morajo te osebe priložiti priporočila organizacij, ki potrjujejo njihovo aktivno vez z Republiko Slovenijo, in dokazila, s katerimi ustrezne organizacije potrjujejo vsaj petletno delovanje. Če je to mogoče, naj predložijo tudi v tujini izdane uradne listine, iz katerih je razvidna njihova opredelitev za slovensko narodnost.