Dedovanje

Dedno pravo v osnovi ureja prehod premoženja umrlega (zapuščina) na njegove pravne naslednike. Dedovanje je urejeno z Zakonom o dedovanju (ZD), ki med drugim ureja splošna načela dednega prava, zakonito dedovanje, oporočno dedovanje, prehod zapuščine na dediče, postopek dedovanja itd. Z dednim pravom se skoraj vsaka oseba sreča vsaj enkrat v življenju. Velikokrat je dedno pravo precej občutljivo področje, saj pogosto prihaja do sporov med družinskimi člani, predvsem v primerih oporočnega dedovanja (dedovanje po oporoki), zaradi česar se potomci (tisti, ki so izvzeti iz dedovanja ali jim pripada manjši delež) pogosto ne strinjajo.

Dedovanje na podlagi zakona – kadar zapustnik ne napravi veljavne oporoke, nastopi zakonito dedovanje, na podlagi katerega dedujejo po zapustniku njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi posvojitelji in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Navedene osebe dedujejo po dednih redih, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Zunajzakonski partner – zakonec in zunajzakonski partner sta pri dedovanju izenačena, če sta partnerja živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (4.a člen ZD).

Dedovanje na podlagi oporoke – kadar zapustnik za čas svojega življenja sestavi oporoko. Z oporoko, za veljavnost katere je nujno potrebno upoštevati in izpolniti določene pogoje iz Zakona o dedovanju, zapustnik izrazi svojo voljo, pri čemer pa je omejen z določenimi omejitvami glede spoštovanja pravic nujnih dedičev.

Nujni dedič – tiste osebe, ki bi v primeru neobstoja oporoke dedovale na podlagi zakonitega dedovanja, in sicer so to pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Nujni delež – del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Za potomce, posvojence in njihove potomce ter zakonca znaša polovico, za druge nujne dediče pa tretjino deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu (26. člen ZD).

Zapuščinska obravnava – poteka po pravilih nepravdnega postopka in se opravi po smrti pokojnika, ki je zapustil premoženje. Če iz podatkov smrtovnice izhaja, da pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil le premično premoženje in pri tem nihče od dedičev ne zahteva izvedbe zapuščinske obravnave, se ta ne opravi. Dejansko pa zapuščinska obravnava predstavlja narok, na katerem sodišče obravnava vsa relevantna vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, dediče, velikosti dednih deležev itd.

Naša družba vam nudi pravno svetovanje in pomoč pri vseh vprašanjih dednega prava:

• sestava oporoke (npr. pisne oporoke pred pričami po 64. členu ZD) in svetovanje glede razpolaganja s premoženjem,
• pojasnila glede zakonitega in oporočnega dedovanja, nujnih dedičev in nujnega deleža,
• priprava na zapuščinsko obravnavo ter priprava dednih izjav, izjav o odpovedi dediščini in drugih vlog,
• svetovanje pri delitvi dediščine med dediči.

Kadar zakon zahteva notarski zapis ali je potrebno zastopanje pred sodiščem, vam pomagamo pri sodelovanju z notarjem oziroma odvetnikom.