Državljanstvo Republike Slovenije

Pravna podlaga in načini pridobitve

Pridobitev in prenehanje državljanstva ureja Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZDRS). Podrobnejša merila določata Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije in Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS.

Po 3. členu ZDRS se državljanstvo Republike Slovenije pridobi:

1. po rodu,
2. z rojstvom na območju Republike Slovenije,
3. z naturalizacijo, tj. s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje,
4. po mednarodni pogodbi.

Pridobitev po rodu

Otrok pridobi državljanstvo po rodu že na podlagi zakona v treh primerih:

• če sta ob njegovem rojstvu oba starša državljana Republike Slovenije;
• če je eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Sloveniji;
• če je eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznan, neznanega državljanstva ali brez državljanstva, otrok pa je rojen v tujini (4. člen ZDRS).

Otrok, rojen v tujini, katerega en starš je državljan Republike Slovenije, drugi pa tuj državljan, pridobi državljanstvo po rodu v dveh primerih: če ga starš, ki je državljan Republike Slovenije, do otrokovega 18. leta priglasi kot državljana, ali če se otrok do 18. leta s tem staršem dejansko za stalno naseli v Sloveniji (5. člen ZDRS). Za otroka, starejšega od 14 let, je potrebna tudi njegova privolitev (8. člen ZDRS).

Oseba, rojena v tujini in starejša od 18 let, lahko pridobi državljanstvo z izjavo o priglasitvi, ki jo poda do dopolnjenega 36. leta starosti. Pogoja sta dva: eden od njenih staršev je bil od njenega rojstva do dane izjave (oziroma do svoje smrti) državljan Republike Slovenije, osebi pa po 18. letu državljanstvo ni prenehalo z odpustom, odrekom ali odvzemom. Izjavo je mogoče vložiti na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, na upravni enoti ali na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve (6. člen ZDRS).

Pridobitev z rojstvom na območju Republike Slovenije

Državljanstvo pridobi otrok, ki je rojen ali najden v Sloveniji, če sta starša neznana, če ni znano njuno državljanstvo ali če sta brez državljanstva (9. člen ZDRS).

Redna naturalizacija

Pristojni organ lahko osebo po prostem preudarku sprejme v državljanstvo, če je to v skladu z nacionalnim interesom in če oseba izpolnjuje vse naslednje pogoje (10. člen ZDRS):

1. da je dopolnila 18 let;
2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;
3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje, in ima urejen status tujca;
4. da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost;
5. da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni;
6. da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, in da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta;
7. da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
8. da njen sprejem v državljanstvo ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;
9. da ima poravnane davčne obveznosti;
10. da da prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda.

Pojasnila k posameznim pogojem:

• Odpust iz dosedanjega državljanstva: šteje se, da je pogoj izpolnjen, če je oseba brez državljanstva, če po pravu svoje države državljanstvo izgubi že z naturalizacijo ali če tuja država o vlogi za prenehanje ne odloči v razumnem roku. Državljanu države članice EU dokaza o odpustu ni treba predložiti, če med državama obstaja vzajemnost.
• Zagotovilo: če oseba izpolnjuje vse pogoje razen odpusta, ji lahko upravna enota izda zagotovilo, da bo sprejeta v državljanstvo. Dokaz o prenehanju dosedanjega državljanstva mora nato predložiti v dveh letih od vročitve zagotovila, sicer se šteje, da je vlogo umaknila (11. člen ZDRS).
• Dejansko življenje v Sloveniji: oseba mora biti v Sloveniji fizično prisotna in mora imeti tu središče svojih interesov. Kot prekinitev se praviloma šteje enkratna odsotnost, daljša od 60 dni v letu, ali več krajših odsotnosti, ki v enem letu skupaj presegajo 60 dni. Izjeme veljajo za nekatere upravičene odsotnosti, npr. zaradi šolanja, poklicnega izpopolnjevanja, zdravljenja ali zaposlitve v tujini na napotitev slovenskega delodajalca oziroma ustanove.
• Materialna varnost: oseba mora imeti zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka zase in za vsako osebo, ki jo mora preživljati. Praviloma mora prejemke (npr. plačo, pokojnino, prejemke iz samostojne dejavnosti ali kot poslovodni družbenik, najemnino) prejemati neprekinjeno vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje. Za prvo zaposlitev po končanem najmanj visokošolskem programu v Sloveniji, sklenjeno do 28. leta, zadošča šest mesecev.
• Znanje slovenščine: šteje se, da je pogoj izpolnjen, če je oseba v Sloveniji končala osnovno šolo, javnoveljavni srednješolski program ali visokošolski oziroma univerzitetni študij (po 25. 6. 1991), ali če je starejša od 60 let in v Sloveniji dejansko živi 15 let.
• Javni red: kot nevarnost za javni red se šteje med drugim, če je bila osebi v zadnjem letu dvakrat ali večkrat izrečena globa nad 400 EUR za prekršek s področja javnega reda in miru ali predpisov o tujcih.
• Urejen status tujca: dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja državljana EU ali drug status, ki ga določa zakon.

Naturalizacija pod olajšanimi pogoji

12. člen ZDRS omogoča sprejem v državljanstvo pod ugodnejšimi pogoji za naslednje osebe:

• slovenski izseljenec in njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti, ki v Sloveniji dejansko živi vsaj eno leto;
• oseba, ki je državljanstvo Republike Slovenije izgubila z odpustom ali odrekom, če v Sloveniji neprekinjeno živi šest mesecev;
• oseba, ki je najmanj tri leta poročena z državljanom Republike Slovenije, če v Sloveniji neprekinjeno živi vsaj eno leto;
• polnoletna oseba, rojena v Sloveniji, ki tu dejansko živi od rojstva;
• oseba s priznanim statusom begunca, ki v Sloveniji neprekinjeno živi pet let;
• oseba brez državljanstva (apatrid), ki v Sloveniji neprekinjeno živi pet let;
• oseba, ki je v Sloveniji uspešno končala najmanj visokošolski program, če tu dejansko živi najmanj sedem let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto.

Za vsako skupino veljajo še nekateri drugi pogoji iz 10. člena ZDRS, ki se med skupinami razlikujejo.

Izredna naturalizacija

Polnoletna oseba lahko pridobi državljanstvo po 13. členu ZDRS, če njen sprejem koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Pogoji so:

• da v Sloveniji neprekinjeno živi vsaj eno leto in ima urejen status tujca;
• da izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena.

Odpust iz dosedanjega državljanstva in izpit iz slovenščine se ne zahtevata. Ali oseba dosedanje državljanstvo obdrži, je odvisno od prava njene države.

Izredna naturalizacija mora pomeniti izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Slovenije ali k povečanju njenega mednarodnega ugleda. Praviloma se ne uporablja kot način reševanja pomanjkanja strokovnjakov na posameznih področjih. Merila za posamezna področja (npr. gospodarstvo, znanost, visoko šolstvo, kultura, šport, zdravstvo) so določena v uredbi; za nekatera področja je treba predložiti tudi priporočila ustreznih institucij.

Ob izjemnem prispevku se lahko spregledata tudi pogoja neprekinjenega prebivanja in urejenega statusa tujca.

Iz nacionalnih razlogov lahko za izredno naturalizacijo zaprosi slovenski izseljenec ali njegov potomec do drugega kolena v ravni vrsti ter pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Izkazati mora:

• večletno osebno aktivno vez s Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih ali drugih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah; ali
• da je bil iz slovenskega državljanstva odpuščen zaradi opravičljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem.

Za te osebe veljajo tudi olajšave pri pogojih prebivanja, sredstev in davčnih obveznosti.

Obstoj razlogov predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja pristojnega resornega organa. O prošnji odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Prošnjo je mogoče vložiti tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini.

Pridobitev državljanstva za otroke

Če državljanstvo z naturalizacijo pridobita oba starša, ga na njuno prošnjo pridobi tudi otrok, mlajši od 18 let. Če ga pridobi le eden od staršev, mora otrok z njim v Sloveniji neprekinjeno živeti vsaj eno leto in imeti urejen status tujca (14. člen ZDRS). Za otroka, starejšega od 14 let, je potrebna tudi njegova privolitev.

Potek in trajanje postopka

Prošnja se praviloma vloži na upravni enoti, na območju katere ima oseba prijavljeno prebivališče (27.a člen ZDRS). Pozitivno odločbo upravne enote pregleda še ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v postopku revizije (27.b in 27.c člen ZDRS). Oseba postane državljan Republike Slovenije z dnem, ko poda prisego.

Po naših izkušnjah postopek redne naturalizacije na prvi stopnji praviloma traja od 3 do 6 mesecev. Trajanje je odvisno tudi od obremenjenosti upravne enote; pri večjih upravnih enotah, npr. v Ljubljani in Mariboru, običajno traja dlje. Postopek izredne naturalizacije je v veliki meri odvisen od pristojnega resornega ministrstva in praviloma traja od 9 mesecev do 3 let. Navedeni roki so okvirni.

Kako vam pomagamo

Naša družba vam pomaga v vseh fazah postopka:

• preverimo, ali in po kateri pravni podlagi izpolnjujete pogoje za pridobitev državljanstva;
• pripravimo seznam potrebnih dokazil in vam svetujemo pri njihovem pridobivanju;
• pripravimo prošnjo in vas na podlagi pooblastila zastopamo v upravnem postopku;
• spremljamo postopek, odgovarjamo na pozive organa in vas sproti obveščamo;
• pomagamo pri pripravi pravnih sredstev.

Organ o sprejemu v državljanstvo odloča po prostem preudarku, vsak primer pa je odvisen od konkretnih okoliščin, zato izida postopka ni mogoče vnaprej zagotoviti. Opišite nam svojo zadevo in z vami se bomo dogovorili za termin konsultacije – pišite nam ali nas pokličite na 040 832 660.