Državljansko pravo: kaj sploh je?

Državljansko pravo je področje prava, ki ureja državljanstvo, torej pravno vez med posameznikom in državo. Določa, kdo je državljan Republike Slovenije, kako se državljanstvo pridobi in kako preneha. Temeljni predpis je Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS).

V starejši pravni terminologiji se je izraz »državljansko pravo« uporabljal tudi za civilno pravo, od tod na primer ime Obči državljanski zakonik. Na tej strani ga uporabljamo v pomenu prava o državljanstvu.

Zakaj je državljanstvo pomembno

• Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene z ustavo in zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali zakonu samo državljani (13. člen Ustave RS).
• Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen (43. člen Ustave RS), na primer na volitvah v državni zbor.
• Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati tuji državi, razen če ta obveznost izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero je Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo, na primer v okviru evropskega naloga za prijetje (47. člen Ustave RS).
• Državljan Republike Slovenije je hkrati državljan Evropske unije in ima pravice, ki iz tega izhajajo, med drugim pravico do prostega gibanja in prebivanja v drugih državah članicah (20. in 21. člen Pogodbe o delovanju EU).

Kako se državljanstvo pridobi

Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi (3. člen ZDRS):

• po rodu, kadar je ob rojstvu otroka eden ali sta oba starša slovenska državljana;
• z rojstvom na območju Republike Slovenije;
• z naturalizacijo, torej s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje (redna, olajšana ali izredna naturalizacija);
• po mednarodni pogodbi.

Pri redni naturalizaciji mora prosilec praviloma izkazati odpust iz dosedanjega državljanstva ali zagotovilo, da ga bo dobil (10. in 11. člen ZDRS). Pogoje in potek postopka podrobneje opisujemo na strani Državljanstvo Republike Slovenije.

Kako državljanstvo preneha

Državljanstvo Republike Slovenije preneha (17. člen ZDRS):

• z odpustom, na prošnjo polnoletnega državljana, ki dejansko živi v tujini in ima tuje državljanstvo ali dokaže, da ga bo pridobil (18. člen ZDRS);
• z odrekom, ki je mogoč do dopolnjenega 25. leta, če je državljan rojen v tujini, tam živi in ima tudi tuje državljanstvo (25. člen ZDRS);
• z odvzemom, ki je izjemen ukrep zoper državljana, ki živi v tujini, ima tuje državljanstvo in s svojim delovanjem škoduje interesom Republike Slovenije (26. člen ZDRS);
• po mednarodni pogodbi.

Dvojno državljanstvo

Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, se na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače (2. člen ZDRS).

Kdo odloča

Prošnja za pridobitev ali prenehanje državljanstva se vloži na upravni enoti (27.a člen ZDRS). O redni in olajšani naturalizaciji ter o prenehanju državljanstva odloča upravna enota, o izredni naturalizaciji pa ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (27. člen ZDRS). Upravna enota na zahtevo izda tudi ugotovitveno odločbo o državljanstvu (29. člen ZDRS).

Kako vam pomagamo

Pri Lexiboru se ukvarjamo predvsem s postopki sprejema v slovensko državljanstvo z naturalizacijo. Preverimo, ali izpolnjujete pogoje, pripravimo popolno vlogo in vas zastopamo v postopku do izdaje odločbe. Pomagamo vam tudi pri odpustu iz državljanstva, priglasitvi otrok, rojenih v tujini, kot državljanov Republike Slovenije in pri ugotavljanju državljanstva.

Opišite nam svojo zadevo in z vami se bomo dogovorili za termin konsultacije – pišite nam ali nas pokličite na 040 832 660.

← Nazaj na: Državljanstvo Republike Slovenije