Pogosta vprašanja

Redna naturalizacija: v Sloveniji morate dejansko živeti 10 let, od tega zadnjih 5 let neprekinjeno (10. člen ZDRS).

Naturalizacija pod olajšanimi pogoji (12. člen ZDRS) velja za določene skupine oseb, za katere zadoščajo krajše dobe:

• slovenski izseljenec in njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti: zadnje leto,
• oseba, ki je slovensko državljanstvo izgubila z odpustom ali odrekom: zadnjih šest mesecev neprekinjeno,
• zakonec slovenskega državljana z vsaj triletno zakonsko zvezo: zadnje leto neprekinjeno,
• polnoletna oseba, rojena v Sloveniji: neprekinjeno od rojstva,
• oseba s statusom begunca ali oseba brez državljanstva: zadnjih 5 let neprekinjeno,
• oseba, ki je v Sloveniji končala najmanj visokošolski program: 7 let, od tega zadnje leto neprekinjeno.

Izredna naturalizacija (13. člen ZDRS):

• praviloma zadošča zadnje leto neprekinjenega prebivanja,
• izjemoma, ob izjemnem prispevku osebe k razvoju ali mednarodnemu ugledu Slovenije, je državljanstvo mogoče pridobiti tudi brez prebivanja v Sloveniji.

Vse navedene dobe se štejejo nazaj od dneva vložitve prošnje.

Ne. Zakon zahteva urejen status tujca. Ta pogoj izpolnjuje dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU ali drug status, ki ga določa zakon (10. člen ZDRS). Urejen status sam po sebi ni dovolj. Izkazati morate tudi, da v Sloveniji dejansko živite, pri čemer so dopustne le odsotnosti v mejah, ki jih določa uredba (2. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije).

Kot prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji se šteje enkratna odsotnost, daljša od 60 dni na leto, ali več krajših odsotnosti, ki v enem letu skupaj presežejo 60 dni. Daljša enkratna odsotnost se ne šteje za prekinitev, če ste bili v tujini:

• na šolanju ali študiju, največ štiri leta,
• na poklicnem izpopolnjevanju, največ dve leti,
• na zaposlitvi, največ štiri leta,
• na zdravljenju, največ eno leto,
• kot mladoletni otrok med šolskimi počitnicami, če v Sloveniji najmanj dve leti obiskujete osnovno ali srednjo šolo.

Pri šolanju, izpopolnjevanju in zaposlitvi vas mora na pot napotiti pravna oseba, samostojni podjetnik, državni organ ali lokalna skupnost s sedežem v Sloveniji. Pri zdravljenju vas mora napotiti zdravstvena organizacija s sedežem v Sloveniji (2. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije). Za zakonce slovenskih državljanov veljajo še določene dodatne izjeme.

Imeti morate zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka zase in za vsako osebo, ki jo morate preživljati (10. člen ZDRS). Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. marca 2026 znaša 507,43 EUR. Znesek se usklajuje vsako leto.

Pri izračunu se upoštevajo tudi osebe, ki ste jih dolžni preživljati, na primer zakonec in otroci. Upoštevajo pa se lahko tudi njihovi prejemki, če izpolnjujejo enake pogoje kot vaši.

Pogoj je praviloma izpolnjen, če sredstva neprekinjeno prejemate vsaj dve leti pred vložitvijo prošnje. Upoštevajo se med drugim plača, pokojnina (ne glede na to, kje je bila določena), prejemki iz samostojne dejavnosti, prejemki poslovodnih družbenikov, prejemki iz podjemne ali avtorske pogodbe, štipendija ter najemnina ali renta. Če prejemate več vrst prejemkov, se seštejejo, če enega prejemate vsaj dve leti, ostale pa vsaj eno leto. Pri prvi zaposlitvi po končanem najmanj visokošolskem programu v Sloveniji, sklenjeni do 28. leta, zadošča šest mesecev. Za prekinitev se šteje prekinitev pravne podlage za prejemke, daljša od 30 dni. Prejemanje denarnega nadomestila za brezposelnost se za prekinitev ne šteje (3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije).

Pogoj lahko izkažete tudi s svojim premoženjem, na primer z nepremičninami, premičninami večje vrednosti, poslovnimi deleži ali prihranki, če to zagotavlja vašo materialno in socialno varnost tudi v prihodnje.

Da. Znanje slovenščine za potrebe vsakdanjega sporazumevanja dokažete s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni (10. člen ZDRS). Izpita vam ni treba opravljati:

• če ste v Sloveniji končali osnovno šolo,
• če ste v Sloveniji končali javnoveljavni srednješolski program,
• če ste v Sloveniji po 25. 6. 1991 končali visokošolski ali univerzitetni študij,
• če ste starejši od 60 let in v Sloveniji dejansko živite 15 let,
• če ste končali osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom v zamejstvu.

Nepismena oseba, ki se v slovenščini govorno sporazumeva, opravi izpit iz govornega sporazumevanja na osnovni ravni. Kdor zaradi okvare zdravja izpita ne more opraviti, ga ne potrebuje, kar se dokaže z izvedencem na stroške prosilca.

Pri izredni naturalizaciji in pri nekaterih skupinah pod olajšanimi pogoji (osebe, ki so izgubile slovensko državljanstvo, osebe, rojene v Sloveniji, diplomanti slovenskih visokošolskih programov) izpit ni pogoj.

Kazenska obsodba: ovira je pravnomočna obsodba na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta (6. točka prvega odstavka 10. člena ZDRS). Takšna obsodba ni ovira, ko so podani pogoji za njen izbris iz kazenske evidence. Če je zoper vas uveden kazenski postopek, organ postopek za sprejem v državljanstvo prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.

Prekrški: posamezni prekrški, na primer prometni, praviloma niso ovira. Kot nevarnost za javni red pa se med drugim šteje:

• če vam je bila v zadnjem letu dvakrat ali večkrat izrečena globa nad 400 EUR za prekršek zoper javni red in mir ali po predpisih o tujcih,
• če vam je bila izrečena globa ali ste bili obsojeni po predpisih o orožju, eksplozivih, nadzoru državne meje ali prepovedanih drogah,
• če vam je bil izrečen izgon tujca iz države.

(4. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije)

Ovira je tudi, če vam je bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji (7. točka prvega odstavka 10. člena ZDRS).

Redna naturalizacija: praviloma morate predložiti odpust iz dosedanjega državljanstva (10. člen ZDRS). Najprej dobite zagotovilo, da boste sprejeti v državljanstvo. Dokaz o odpustu morate nato predložiti v dveh letih (11. člen ZDRS). Odpust ni potreben, če ste brez državljanstva ali državljanstvo izgubite že z naturalizacijo. Pogoj je izpolnjen tudi, če vaša država o odpustu ne odloči v razumnem roku ali ga sploh ne daje. Državljanom EU odpusta ni treba predložiti, če med državama obstaja vzajemnost.

Naturalizacija pod olajšanimi pogoji (12. člen ZDRS): odpust je potreben le pri zakoncu slovenskega državljana in pri osebi, ki je v Sloveniji končala najmanj visokošolski program. Pri drugih skupinah ni pogoj.

Izredna naturalizacija (13. člen ZDRS): odpust ni pogoj.

Kadar odpust ni pogoj, je od prava vaše države odvisno, ali boste dosedanje državljanstvo obdržali.

Redna naturalizacija in naturalizacija pod olajšanimi pogoji: prošnjo vložite na upravni enoti, na območju katere imate prijavljeno stalno prebivališče. Če imate prijavljeno le začasno prebivališče, jo vložite na upravni enoti, kjer imate prijavljeno zadnje začasno prebivališče (27.a člen ZDRS). O prošnji odloča ta upravna enota (27. člen ZDRS).

Izredna naturalizacija: prošnjo lahko vložite na upravni enoti, na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini (27.a člen ZDRS). O prošnji odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (27. člen ZDRS).

V obeh primerih lahko prošnjo vložite sami ali po pooblaščencu, ki vas lahko zastopa tudi v nadaljnjem postopku (54. člen ZUP). Podatke iz uradnih evidenc, na primer o prebivanju, kaznovanosti in davčnih obveznostih, pristojni organ pridobi sam po uradni dolžnosti.

Natančen seznam je odvisen od vrste naturalizacije in vaših okoliščin. Najpogosteje so potrebni:

• izpolnjena prošnja za sprejem v državljanstvo in življenjepis,
• veljavna potna listina,
• izpisek iz rojstne matične knjige,
• potrdilo o nekaznovanosti iz matične države; če imate več državljanstev, iz vseh držav, katerih državljan ste,
• dokazila o sredstvih za preživljanje,
• spričevalo o izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni ali dokazilo o šolanju v Sloveniji,
• pri zakoncih izpisek iz poročne matične knjige.

Tuji dokumenti morajo biti praviloma overjeni (apostille ali legalizacija) in prevedeni v slovenščino s strani sodnega tolmača. V praksi se zahteva, da potrdilo o nekaznovanosti in druga dokazila niso starejša od treh mesecev. Podatke iz slovenskih uradnih evidenc pristojni organ pridobi sam po uradni dolžnosti.

Upravna taksa za odločbo o sprejemu v državljanstvo znaša 181,20 EUR, za zagotovilo pa 9,10 EUR (tarifna številka 12 ZUT). Pri vložitvi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu veljajo konzularne takse.

Po zakonu mora upravni organ odločiti najpozneje v dveh mesecih od vložitve popolne vloge (222. člen ZUP). V praksi postopek traja dlje. Postopek redne naturalizacije na prvi stopnji praviloma traja od 3 do 6 mesecev, pri večjih upravnih enotah (npr. Ljubljana, Maribor) tudi dlje. V večini primerov mora zagotovilo, ki ga izda upravna enota, v revizijskem postopku pregledati še ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Ministrstvo preveri postopek na prvi stopnji in, če je vse v redu, k zagotovilu izda soglasje. Tudi zanj velja dvomesečni rok, v praksi pa trenutno traja približno 4 mesece. Postopek izredne naturalizacije je odvisen od pristojnega ministrstva in praviloma traja od 9 mesecev do 3 let. Navedeni roki so okvirni in odvisni od popolnosti vloge ter obremenjenosti pristojnega organa.

Ko izpolnite vse pogoje razen odpusta iz dosedanjega državljanstva, upravna enota izda zagotovilo, da boste sprejeti v slovensko državljanstvo (11. člen ZDRS). V večini primerov zagotovilo nato v revizijskem postopku pregleda še ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Ministrstvo preveri postopek na prvi stopnji in, če je vse v redu, k zagotovilu izda soglasje. To trenutno traja približno 4 mesece.

Nato morate pri pristojnih organih svoje države zaprositi za prenehanje državljanstva. Dokaz o prenehanju morate po zakonu predložiti v dveh letih od vročitve zagotovila. Če ga ne predložite, se šteje, da ste prošnjo za sprejem v državljanstvo umaknili. Po naših izkušnjah upravne enote ta rok štejejo od vročitve soglasja ministrstva k zagotovilu. Kaj storiti, če vaša država odpusta ne da, je pojasnjeno v naslednjem vprašanju.

Pred končno odločitvijo pristojni organ ponovno preveri, da niste bili obsojeni in da ne predstavljate nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države. Pred vročitvijo odločbe o sprejemu v državljanstvo date prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda. To velja tako za redno in olajšano kot za izredno naturalizacijo (10. točka prvega odstavka 10. člena ZDRS). Odločbo vam vročijo takoj po prisegi in s tem postanete slovenski državljan (15. in 27.b člen ZDRS).

Tudi v tem primeru lahko pridobite slovensko državljanstvo. Izkazati pa morate, da ste storili vse, kar je bilo v vaši moči. Šteje se, da je pogoj odpusta izpolnjen, če vaša država o vlogi za prenehanje državljanstva ne odloči v razumnem roku. To velja, če ste vlogo za odpust vložili pravočasno in ste v dveh letih storili vse potrebno za uspešno dokončanje postopka v svoji državi (10. člen ZDRS).

Pomembno – rok 60 dni: zakon določa, da morate vlogo za odpust vložiti najpozneje v 60 dneh po izdaji zagotovila. Organi matične države pa za vlogo za odpust praviloma zahtevajo tako zagotovilo kot soglasje ministrstva k zagotovilu. Ker je soglasje izdano pozneje, bi bil rok, štet od izdaje zagotovila, skoraj vedno prekoračen. Po naših izkušnjah upravne enote zato ta rok štejejo od dneva vročitve soglasja k zagotovilu. Kljub temu priporočamo, da vlogo za odpust vložite čim prej po prejemu soglasja in shranite dokazila o vložitvi in vseh nadaljnjih korakih.

Če vaša država odpusta sploh ne daje ali prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki ga sankcionira, zadošča vaša izjava, da se dosedanjemu državljanstvu odrekate, če boste sprejeti v slovensko državljanstvo (10. člen ZDRS).

Da. Če državljanstvo z naturalizacijo pridobita oba starša, ga na njuno prošnjo pridobi tudi otrok, ki še ni star 18 let. Če ga pridobi le eden od staršev, ga otrok pridobi na prošnjo tega starša, če z njim v Sloveniji neprekinjeno živi vsaj zadnje leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca. Otrok, rojen v Sloveniji, ki še ni star eno leto, pridobi državljanstvo na prošnjo starša ne glede na ta pogoj. Če je otrok starejši od 14 let, je potrebna tudi njegova privolitev (14. člen ZDRS).

Da, to je mogoče. Sprejem v državljanstvo z naturalizacijo ni pravica posameznika, temveč diskrecijska pravica države. Pristojni organ odloča po prostem preudarku in vas lahko sprejme v državljanstvo, če izpolnjujete vse zakonske pogoje in če je to v skladu z nacionalnim interesom (10. in 12. člen ZDRS). Izpolnjevanje pogojev je torej nujno, samo po sebi pa ne zagotavlja pozitivne odločitve.

Diskrecijska pravica ne pomeni samovolje. Organ mora odločiti v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je dano, svojo odločitev pa mora obrazložiti (6. člen ZUP). Zoper takšno odločitev lahko uporabite pravna sredstva.

Pri izredni naturalizaciji je odločitev v celoti odvisna od tega, ali vlada na podlagi mnenja pristojnega resornega organa ugotovi, da vaš sprejem koristi državi (13. člen ZDRS).

Redna naturalizacija in naturalizacija pod olajšanimi pogoji: zoper odločbo upravne enote lahko vložite pritožbo v 15 dneh od vročitve (235. člen ZUP). O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Če ministrstvo pritožbo zavrne, lahko v 30 dneh od vročitve njegove odločbe vložite tožbo v upravnem sporu pri Upravnem sodišču Republike Slovenije (28. člen ZUS-1).

Izredna naturalizacija: o prošnji na prvi stopnji odloča ministrstvo, zato pritožba ni dovoljena (tretji odstavek 13. člena ZUP). Zoper odločbo lahko v 30 dneh od vročitve neposredno vložite tožbo v upravnem sporu pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

V pravnem sredstvu lahko uveljavljate, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, napačno uporabil zakon ali kršil pravila postopka. Pri odločitvah po prostem preudarku tudi, da je prekoračil meje pooblastila oziroma ga ni uporabil v skladu z namenom. Rokov se je treba dosledno držati, saj se prepozno vloženo pravno sredstvo zavrže.

Ponovna prošnja: število ponovnih prošenj ni omejeno. Novo prošnjo lahko vložite po pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa, s katerim je bil prejšnji postopek končan.